“Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj-
tista moja domovina tam doli,
naše Slovenske gorice.
Dežela, polna naravnih lepot,
ne sicer divjih,
ne s svojo veličastnostjo mamečih
kakor visoke gore,
ne preprostih in idiličnih skoraj.
A je prav zaradi tega
S tem mehkejšo poezijo ožarjena
in tem prisrčneje govori s srcem…
čudovita dežela!”
(Fran Ksaver Meško)
V objemu Slovenskih goric, o katerih je tako lepo pisal naš pripovednik, pesnik in dramatik Fran Ksaver Meško, leži vas Ivanjkovci. Naselje se je razvilo ob glavni cesti Ormož – Ljutomer in ob železniški progi z železniško postajo. Novi del nastaja pod vzpetino nad desnim bregom potoka Lahonščica, kjer danes stoji tudi naša šola. Tretji, vzhodnejši del, se imenuje Ivanjkovščak. Kraj leži na nadmorski višini 220 do 300 metrov.

Ivanjkovci so ena večjih krajevnih skupnosti občine Ormož. Obsega naselja Cerovec, Stanka Vraza, Dobrovščak, Hujbar, Ivanjkovci, Lahonci, Libanja, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Pavlovski Vrh, Runeč, Stanovno, Strezetina, Veličane, Žerovinci in Žvab.

ZGODOVINA ŠOLE OD ZAČETKA DO LETA 1974

Začetki organiziranega šolstva pri Svetinjah segajo v čas od leta 1816 do 1819. Takrat je okrog 20 otrok zahajalo v malo sobo župnišča, kjer jih je župnik Andrej Polanec učil verouka in branja. V naslednjih letih je poučeval otroke cerkovnik Franc Šef v mežnariji, na mestu, kjer sedaj stoji šolsko poslopje.

Leta 1820 je poučeval prvi učitelj. Položaj učiteljev v tem času je bil težak, saj jih je bila večina brez pedagoške izobrazbe. Po uredbi Marije Terezije bi sicer morali biti vsi učitelji pedagoško izobraženi vsaj s posebnimi tečaji, vendar jim nihče ni omogočil te izobrazbe.

Leta 1824 so s pomočjo prostovoljnih prispevkov povečali “šolsko sobo” za 6 metrov proti severu. Nadzor nad šolo je imel najprej dekan, kateremu je od leta 1824 pomagal “krajevni šolski ogleda”.

Leta 1870 so krajani ustanovili (krajevni) šolski svet, katerega predsednik je bil Lovro Petovar. Pristojnosti sveta so bile naslednje: odločal je o finančnem poslovanju šole, o zaposlitvi učiteljev, učnih načrtih ter o šolskih okoliših.

Leta 1870 je bila šola po uveljavitvi deželskega šolskega zakona spremenjena v enorazrednico. Šolsko poslopje je sestavljalo dvoje sob s kuhinjo za učitelja in samo eno šolsko sobo. Tega leta je šolo obiskovalo 205 otrok (157 fantov in 48 deklet), pouk pa je potekal dopoldan za starejše in popoldan za mlajše otroke.

Leta 1882 so krajani pričeli pripravljati material za novo šolo in naslednje leto se je pričela gradnja. Veliko večino sredstev so zbrali krajani, ki so veliko prispevali h gradnji tudi s prostovoljnim delom.Dne 18. novembra 1883 so novo šolo z imenom Ljudska šola v Svetinjah slovesno odprli. Šolsko poslopje je bilo dokončano 15. aprila 1884.
1. novembra 1885 je bila z dovoljenjem deželskega šolskega sveta šola razširjena v trirazrednico. Šola je bila trivialka, oz. enorazredna ljudska šola, v kateri so se v glavnem kmečki otroci učili pisanja, branja, računanja in verouka.
Leta 1886 je bilo v šolo vpisanih 240 otrok in šola je prvič razpisala stalno učno mesto šolskega upravitelja, za katerega je bil imenovan ormoški učitelj Vincenc Vanda. Iz leta 1863 je ohranjeno Berilo in iz leta 1881 Računica.

ŠOLA MED OBEMA VOJNAMA (1918-1940)

Mlad sem še, roke so moj razum,
še v razvoju mlad je moj razum,
Ali šola mi ga bistrila,
dušo in telo mi krepila:
Jugoslavija, ti mati moja mila.
Tvoj bo moj razum in moj pogum!(Jugoslovanski učenec ljudske šole)

Trirazredna svetinjska šola je bila ljudska šola, kar pomeni, da je bila obvezna in da so jo imenovali po številu oddelkov. Število ur je bilo določeno po načrtu za trirazredne šole. Tako je imel 1. razred tedensko 20 ur pouka, v 2. razredu so bili dečki v šoli 26 ur na teden, deklice 27 ur, v 3. razredu dečki 28 ur in deklice 29 ur. Deklice so bile v šoli eno uro tedensko več zato, ker so obiskovale ure ročnega dela.

V šolskem letu 1919/1920 je od 331 šoloobveznih otrok OŠ Svetinje obiskovalo 284 otrok.

zgodovina_ivanjkovci.jpg1. decembra 1923 je bila šola razširjena v štirirazrednico, pouk pa je potekal dopoldan in popoldan, ker so bili na razpolago le trije razredi.

Leta 1925 je šola dobila nov naziv in uradni pečat: Državna osnovna šola kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1933 je šolska občina Svetinje pripadla novoustanovljeni občini Ivanjkovci. 5. novembra 1934 se je štiri razredna osnovna šola razširila v pet razredno.

Na šoli je prva leta primanjkovalo učiteljev. Najpogosteje so bili zaposleni trije učitelji in nadučitelj in vsi so stanovali v šolskem poslopju. Šolsko leto je bilo razdeljeno na prvo polletje (od začetka septembra do konca februarja) in drugo polletje (od začetka marca do konca junija). Ob koncu vsakega polletja so učencem razdelili izkaze, kjer je bilo razvidno, ali učenec napreduje ali ostane za vrstniki. Ker pa se je izkaz lahko izdal le s 5 dinarskim kolekom, so ga dobili le tisti učenci, ki so kolek prinesli ali bili oproščeni takse. Taksiranje šolskih izkazov je bilo ukinjeno leta 1932.

svetinjeOsnovna šola Svetinje je imela dve knjižnici, šolsko in učiteljsko. Knjige za knjižnici je nakupoval okrajni šolski svet, ki je imel na razpolago zelo skromna sredstva.

V šolskem letu 1940/1941 je bilo vpisanih 350 učencev, ki jih je poučevalo šest učiteljev. Po prihodu Nemcev so vse učitelje izselili. Po končani vojni so se vrnili samo trije, med njimi tudi bivši upravitelj Peter Kociper.

Šolsko leto 1945/1946 je bilo prvo šolsko leto v svobodni domovini. Šola je imela šest razredov, 309 otrok ter izvajala pouk v veliki prostorski stiski. Pozimi leta 1947 so v sosednji zgradbi državnega posestva preuredili dve sobi v učilnici. Leta 1948 je na šoli začela delovati mlečna kuhinja. V kotlu na hodniku so dnevno kuhali tople malice za okrog 150 otrok.

V šolskem letu 1951/1952 je osnovna šola dobila sedem razredov in v šolskem letu 1953/1954 še 8.razred.

Leta 1954 se je osnovan šola Svetinje preimenovala v osnovno šolo Ivanjkovci.

Zaradi velikega števila učencev in samo pet učiteljev je pouk včasih potekal tudi v treh izmenah. Zardi vedno večje prostorske stiske, saj je v šolskem letu 1961/1962 šolo obiskovalo 340 učencev v 13. oddelkih, so začeli razmišljati o gradnji nove šole, ki naj bi jo zgradili v Ivanjkovcih na Petovarjevi parceli. Že naslednje leto se je občinska oblast odločila, da pomanjkanje prostorov reši z izgradnjo prizidka s tremi učilnicami. Za gradnjo nove šole so pokazali neverjetno pripravljenost za pomoč pri gradnji krajani, prav tako tudi ormoška in ljutomerska opekarna. Žal se načrti niso uresničili.

Leta 1967 je ponovno oživela zahteva po graditvi šole in ustanovitvi popolne osemletke. Obstoječe šolsko poslopje je že močno načel zob časa. Sredstva za obnovo šole so bila zagotovljena v šolskem letu 1969/1970, ko so bila opravljena temeljita obnovitvena dela od temeljev do strehe. Še vedno pa je bil nerešen problem z vodo, cisterna za potrebe šole je bila premajhna in vodo je bilo potrebno nenehno dovažati.

V šolskem letu 1970/1971 je šola prešla na petdnevni delavnik, s tem da se število ur ni zmanjšalo. Izkušnje in učni uspehi so pokazali, da so proste sobote opravičile svoj namen. 8. marca 1974 je bil pri Svetinjah kot darilo ženam izročen otroški vrtec, ki je sprejel približno 50 otrok.

V šolskem letu 1978/79 je bilo prvič organizirano podaljšano bivanje. Vključeni so bili učenci 1., 2., 3. in 4. razreda, ki so imeli pouk dopoldan. Na šoli je vseskozi delovalo več interesnih dejavnosti (recitatorski, pravljični, šahovski dramski, ročnodelski krožek in pevski zbor).

V šolskem letu 1982/83 so pričeli izmenski pouk. Pouk se je zjutraj začel ob 7.15, popoldan pa ob 12.00 uri. Šola je vseskozi dobro sodelovala s straši na rednih in izrednih srečanjih, s krajevno skupnostjo, družbeno – političnimi organizacijami in društvi.

Leta 1988 je bilo spet izpostavljeno vprašanje gradnje naše šole, kajti pričeli so gradnjo OŠ Ormož, čeprav bi po starem referendumskem programu morali graditi najprej OŠ Ivanjkovci. Oš Ormož je namreč dobila za gradnjo republiška sredstva (50%), zaradi česar se je spremenil vrstni red gradnje šol v občini.

V šolskem letu 1989/1990 so bili pri Svetinjah le še štirje razredi, peti razred je bil preseljen na OŠ Ormož. To prešolanje je bilo nepričakovano, brez predhodnega posvetovanja s starši, zato so bili le-ti precej ogorčeni. Tako so še bolj pritiskali na oblasti za gradnjo nove šole. Jeseni 1989 se je začela gradnja prve faze. Temeljni kamen je položil predsednik skupščine KS Ivanjkovci g. Janko Kumer, prisotni so bili učenci, starši, predstavniki občine in krajani, ob čemer so pripravili tudi kratko slovesnost.

Junija 1990 so se učenci in učiteljice poslovili od stare šole pri Svetinjah, s tem se je izobraževalna dejavnost kraja prenesla v dolino, stara šola pa je le pomemben kulturnozgodovinski spomenik. Leta 1990 so se končno uresničila večletna prizadevanja učiteljev, staršev, župana g. Vilija Trofenika in vseh krajanov, da je v Ivanjkovcih bila zgrajena nova osemletna osnovna šola.

Septembra 1990 je občina ukinila podružnično šolo na Runču, večina učencev se je prešolala na našo šolo, nekaj pa na OŠ Ormož. V šolskem letu 1993/1994 je v Ivanjkovcih po 32 letih bilo ponovno vseh 8 razredov. Nastala je prostorska stiska, pouk se je izvajal dopoldan in popoldan, primanjkovali so prostori za interesne dejavnosti, saj so jih izvajali v jedilnici in kabinetih.

S 01.01. 1995 se je organizacijska enota OŠ Ivanjkovci izločila iz javnega zavoda OŠ Ivanjkovci -Miklavž pri Ormožu in postala samostojni javni zavod OŠ Ivanjkovci. Z gradnjo prizidka leta 1995 je šola prešla na enoizmenski pouk Dobila je štiri učilnice z dvema kabinetoma za nižjo stopnjo, sanitarije, garderobo in povečali so jedilnico, ki služi tudi kot večnamenski prostor. Nekdanji prostori vrtca so se preuredili v knjižnico, računalniško učilnico in manjšo učilnico za gospodinjstvo. V šolskem letu 1996/1997 so prostorski pogoji omogočali kvalitetno delo pri vseh predmetih, razen pri športni vzgoji. Gradnja telovadnice se je začela avgusta 1997 in končala aprila 1998. Svečanosti se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, ki je telovadnico svečano predal svojemu namenu.

V šolskem letu 2000/2001 je šola vpisala prvo generacijo učencev v devetletno OŠ in zadnjo generacijo otrok v osemletno OŠ. Izvajanje programa devetletne OŠ je prineslo s seboj tudi kadrovske, organizacijske in prostorske spremembe.

V šolskem letu 2003/2004 izvajamo programu devetletne OŠ v celotnem prvem triletju, 4. razredu in 7. razredu devetletne OŠ. Nove načine poučevanja, organizacije in oblike dela smo sprejeli kot nove izzive, ki nas spodbujajo pri našem delu.

Vir:

1. Raziskovalna naloga: Stoji učilna zidana – 120 let šole Svetinje – Ivanjkovci. Ivanjkovci 2003.

Povzetek pripravila: Nada Pignar, ravnateljica

(Skupno 947 obiskov, današnjih obiskov 1)